Obstaja nekaj, kar imenujemo pogojevanje ali motorični spomin. Tega se lahko in moramo naučiti ter to izpopolnjevati.
Bolj kot športnik zavestno vadi gibanje, s pravilnimi gibi, odnosom in razmikom, bolj bodo izpopolnjene nevronske povezave in bolj se bodo razvijali potrebni pogojni refleksi,da bo lahko deloval instinktivno, hitro in primerno.
Zato je ena glavnih učnih metod izčrpno ponavljanje določenih ukrepov ali vaj, z namenom, da se vedno stremi h izpopolnjevanju.
- Dojemanje prostora;
- Dojemanje razdalje;
- Dojemanje globine;
- Boljši nadzor telesa;
- Večje dojemanje nadzora žoge;
- Izvajanje kompleksnih gibov, koristnih ali močnih, natančno in z lahkoto.
- Živahnost gibov;
- Hitrost odločanja.
Nekateri specialisti potrjujejo, da je običajno potrebno 3.000 do 5.000 ponovitev, da si določen gib zapišemo v motorični spomin in razvijemo podzavesten odziv na zunanji dražljaj, ki ga izvedemo na odlični stopnji. Nekateri strokovnjaki s tega področja govorijo celo o 40.000 do 50.000 ponovitvah, da bi lahko določene bolj kompleksne in specifične motorične aktivnosti izvajali avtomatično.
Drug zanimiv podatek je, da ko se enkrat naučimo napačen motorični vzorec (napačen način izvedbe strela, preigravanja …), je potrebno veliko več ponovitev, da se odvadimo napačnega vzorca in naučimo pravilnega. Zato je pomembno, da delamo prav že od začetka.
Neodvisno od števila ponovitev, ki so športniku potrebne, da osvoji “prvi mišični spomin” neke določene vaje, bo ta sčasoma postala nestabilna in jo je treba nenehno osveževati in utrjevati. Zato veliki neprestano trenirajo.
Namesto da se trudimo “ne razmišljati”, se moramo truditi “razmišljati čim hitreje” oziroma, namesto da iščemo pogojne rešitve, se odzovemo po opazovanju in analizi problema z najvišjo hitrostjo.
Raziskave kažejo, da imajo nadarjene osebe v resnici talent, da ohranjajo dobre navade za izboljšanje svoje izvedbe. Z drugimi besedami, ne gre za to, da se rodiš talentiran, temveč kako konsistentno in ustvarjalno delate na tem, da izboljšate svojo izvedbo.
Ne moremo zanikati koristnosti nekaterih očitnih genetskih razlik, kot je višina, za nogometaša, ampak na drugih področjih lahko motivacija in namerna vaja presežeta talent.
Če odgovorimo na prvotno vprašanje: ne vodi vsaka vadba h popolnosti. Početi nekaj, pri čemer imamo veliko prakse – kot da smo že v načinu avtopilota – dolgo časa, še nujno ne pomeni, da bomo dosegli odličnost.
Da bi prišli do tja, je potreben določen tip vadbe, ustvarjalna vadba. Splošna napaka pri vadbi neke naloge je, da se oseba osredotoči samo na to, kar že zna.
Kreativna vadba od posameznika zahteva, da se potrudi pri tistem, česar ne zna dobro ali sploh ne zna izvajati. Na splošno gre za zavestno in ne avtomatizirano vadbo predvsem tistih delov naloge, ki jih ne obvladamo.
Strokovnjaki so prepričani, da je specializiranost v nečem produkt desetletja ali več največjega truda, da bi izvajanje neke naloge lahko izboljšali z ustvarjalno vadbo.
Če boste vadili s svojo glavo, če se boste koncentrirali na proces, bo takrat, ko neko določeno dejanje ne da pričakovanih rezultatov, izkušena oseba razmišljala o tem, kakšen je razlog za njeno napako in kaj lahko naredi, da prepreči prihodnje neuspehe. Od tam dalje bo z delom nadaljeval tako, da bo odpravljal svoje slabosti.
To počne zvezda golfa Ben Hogan. “Medtem ko vadim, skušam izboljšati svojo sposobnost koncentracije. Nikoli ne bom preprosto udaril žogice,” pravi Hogan v primeru ustvarjalne vadbe.
Štiri glavne komponente, da lahko dosežemo odličnost
Komponente so: motivacija, znanje, feedback in ponavljanje. Glejte tudi podrobnosti o ustvarjalni vadbi.
Motivacija
Da bi lahko motivirali športnike, da bodo vadili nalogo in se trudili za najboljšo izvedbo, morate sami biti motivirani. Treba je poataviti cilj, da bo športnik vedel, kaj in za kaj skuša nekaj izvesti. Če imamo cilj, je čas, da ga začnemo delati, da ga dosežemo.
Ustvariti prijetno, lahkotno in veselo vzdušje. Raba glasbe, pohval …
Znanje
Naloga mora upoštevati predhodno znanje, da bo po kratkem uvodu in navodilih pravilno razumljena.
Ne skušajte nekaj kompleksnega naučiti v celoti naenkrat. Naredite krajša nadaljevanja, manjše gibe, ter jih naučite posamično, preden jih združite.
Nato izvajanju giba povečujte težavnost. Na primer, z učenci, ki so z nami že dlje časa, naj se ves čas uporabljajo očala ali neprijetni zvoki.
Feedback
Pogosto je treba dajati feedback in oceno, da vemo, kakšni so rezultati izvajanja. Ena možnost je, da trening posnamete in ga kasneje ocenite.
Ponavljanje
Skoncentrirano je treba ponavljati naloge ali aktivnosti, ki so podobne. Namesto, da se osredotočite na minute, se skušajte osredotočiti na dobre ponovitve. Povejte za vsako stvar, ki vam daje vedeti, če napredujete ali ne pri doseganju svojega cilja. Ustvarjalna vadba izraža razliko med zasedenostjo in produktivnostjo. Dokaže nam, da za doseganje odličnosti ni dovolj samo neskončna vadba neke naloge, temveč je to treba početi na zavesten način, s pogledom vedno na popolnosti. Zato ni potrebno, da se “rodimo” s talentom za določeno aktivnost. Z namernim izvajanjem določenega treninga je mogoče doseči in izboljšati različne sposobnosti. Ko se naučimo, kako se učiti, postanejo te sposobnosti dosegljive in navadni ljudje lahko postanejo strokovnjaki na določenih področjih.
